Končno olajšanje, da lahko danes prodam stanovanje

Sem človek, ki se zaveda da ima eno življenje in ne potrebuje veliko stvari, raje imam manj in raje se posvečam drugim stvarem in mi materialne stvari ne pomeni skoraj nič. Ravno zato sem bil vesel, da lahko prodam stanovanje, katerega sem dobil od svojih staršev. Kar nekaj časa se je vse skupaj zavleklo, da smo vse uredili. Nekateri so me malo čudno gledali, kako lahko prodam stanovanje v katerem so živeli moji starši, spet drugi pa so popolnoma razumeli kaj delam. 

Jaz sem se enostavno zavedal, da tega stanovanja ne potrebujem več, da bodo spomini večni, vendar ljudi katere sem imel rad, tukaj v tem stanovanju več ni. Če bi jaz potreboval stanovanje za bivanje, ga sigurno ne bi prodal, tako pa sem si že ustvaril življenje v drugem kraju in bi mi to stanovanje bilo samo breme. Ravno zato, sem se odločil, da prodam stanovanje sedaj, dokler je še ohranjeno. 

Vedel sem, da mi ne bo lahko, še posebej, ko se bo resnično našel kupec in bomo podpisali papirje, tako je tudi bilo. Moral sem se delati trdnega in odločnega v meni pa je trgalo srce, ker je šel še zadnji spomin na moje starše. Vedel sem, da to moram speljati, ker resnično stanovanja ne potrebujem in da če prodam stanovanje sedaj, bo to edina prava odločitev. Pa sem ga. Zgodilo pa se je to, da kar nekaj časa nisem želel zapravljati tega denarja, nikakor nisem mogel, enostavno je bil v meni občutek krivde.

Ko pa je nekaj časa minilo in so se tudi čustva umirila, sem vedel, da je bila odločitev, da prodam stanovanje čisto prava. Ker je moj oče govoril vedno, da naj si privoščim stvari in da naj naredim tako, da bom jaz srečen, sem si za ta denar  kupil vikend na morju. To je darilo od njiju še danes.

 …