Vsako leto nove napihljive blazine

Spet je leto naokoli in že se počasi pripravljamo za odhod na morje. Z možem imava tri otroke, že nekaj let dopustujemo v istem kraju. Našli smo mobilno hiško v kampu čisto ob morju in vsako leto ob koncu dopusta si jo takoj rezerviramo za naslednje leto. Po navadi moramo vsako leto kupiti nove napihljive blazine, saj tiste od prejšnjega leta niso več uporabne.

Lani smo eno sicer shranili, ker je še delovala obetavno, vendar smo letos ugotovili, da tudi tista pušča. V bistvu niti ni čudno, da moramo vedno kupiti nove napihljive blazine, saj so otroci še majhni in skačejo po njih kot, da so na trampolinu. Vendar se mi zdi, da je dopust namenjen ravno temu, sprostitvi, norčavosti, temu da si vzamemo čas drug za drugega in se skupaj zabavamo. Tako, da me strošek za nove napihljive blazine sploh ne moti.

Odpravila sem se torej v trgovino po nove napihljive blazine, takrat se je oglasila najstarejša hčerka, da si letos želi velikega rožnatega flaminga, lani ga je imela punca iz sosednje hiške, tako da se ji je vtisnil v spomin. Najin sin si je letos zaželel blazino v obliki rdečega avta, ki jo je zadnjič opazil v reklamnem letaku. Vprašala sem še najmlajšo hčerko, ki ima štiri leta, kakšna je njena želja in kot iz topa je ustrelila, da hoče samoroga, ki je njena trenutno najljubša tema. Upala sem, da bom dobila vse kar so si zaželeli.

V kamp, kamor zahajamo, se vsi že poznamo med sabo. Veliko je družin z majhnimi otroci, tako da komaj čakajo, da se spet vidijo, saj se med njimi pletejo prijateljske vezi. Tam smo po navadi štirinajst dni. Ker smo neposredno ob morju, so lahko otroci v vodi kadarkoli in kolikor časa želijo, saj so nama vedno na očeh. Ko smo letos prispeli v kamp, so se otroci v dveh minutah preoblekli v kopalke, vzeli svoje nove napihljive blazine in odhiteli pozdravit svoje prijatelje. Midva pa sva sedla na teraso in si privoščila zasluženo hladno pijačo.